Camino

Breda R. se gotovo spomni kako je bilo s težkim nahrbtnikom riniti proti O Cebreiru. Posebej še opoldne v vročem dnevu. No, da si lažje predstavljati, ene tri Štefanje gore ena vrh druge. Prijetno je pihljalo in razgledi so bili prelepi. Prišla sva v Galicijo, zadnjo pokrajino, ki jo bova prehodila. Še 152km. Jezik se že mal spreminja. Če nama lahko kdo prevede napis, ki se pojavlja kar pogosto: TRAMO LIBRE SIN MUERTE, ker razumeva samo zadnji del ali pa še tega ne dobro. Ostala sva kar na vrhu v O Cebreiru, ki je luštna turistična vas na 1300m. V albergu je 64 ležišč v 1 sobi in še 36 v drugi. Za kosilo sta naju kar dva Španca peljala v dobro gostilno in tudi določila kaj naj izbereva. Dobra izbira: juha iz ta velikega zelja, pečena rebrca in skuta z medom. Vse pristno iz Galicije. Tukaj so v cerkvi frančiškani, kakšnih 6 patrov in imajo med mašo velik ekran, kjer v 5 jezikih piše kaj naj ljudstvo odgovarja. Pri maši smo bili skoraj vsi romarji in dobili tudi romarski blagoslov za srečno nadaljevanje poti. Jutri naju čaka dolg spust, kar bo zame gotovo težje kot vzpon.

Lep pozdrav vsem.
Breda in Pavel

• Še glede prevoda: gre za obmocje kjer lahko športno loviš ribe: ribo ujameš in jo vrneš nazaj... Živo seveda.... Lp breda

  4. 6. 2013 ob 15:32 od Drago Rudel

• oj,
  no, DM tek sem uspešno prehodila (v hrib) in pretekla. ravno mudilo se mi ni :) je bilo pa ravno še dovolj sprano, zdaj me spet muči alergija. pa še bolj veselo blatno je bilo.
  za prevod pa sem našla tole - očitno je oznaka glede ribolova:
  Tramo Libre Sin Muerte (Spanish: No-Kill Free Section; fishing designation; various locations) no, saj me ne skrbi, da bi vidva na kakšnih prepovedanih mestih ribe lovila :)
  zdaj pa pogumno do cilja.
  lovro in lara pošiljata poljubčke

  3. 6. 2013 ob 23:18 od tjasa pogačar

• pozdravljena!
  seveda se spomnim vzpenjanja in res čarobne vasice OCebreiro na vrhu..... no jutri bo šlo malo dol in še malo gor na Alto de Poio, potem pa kakih hudih hribov ni več. Midva sva predlani podaljšala iz Cebreira in spala v mali vasici Hospital de Condesa. Lustkan nov alberg s krasno kuhinjo v katero pa ni bilo čisto nič pripomočkov in se ni dalo skuhati niti čaja...
  Dobro napredujeta in bosta hitro na cilju. Iz Galicije mi še danes zadišijo evkaliptusovi gozdovi, prekrasno...
  srečno naprej in nasvidenje spet jutri, Breda

  3. 6. 2013 ob 22:33 od Breda Rudel

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava