Camino
"Catedral de Santiago de Compostela 10" by Dan Cotfas - Own work. Licensed under CC BY-SA 3.0 es via Wikimedia Commons.
Romarska pot k svetemu Jakobu (špansko ime: El Camino de Santiago), v Galiciji na severozahodu Španije, je ena najstarejših romarskih poti, stara več kot tisoč let. Poleg Rima in Jeruzalema je največja krščanska romarska pot. Ime je dobila po sv. Jakobu.
Kdo je bil apostol, ki mu ljudje še danes izkazujejo takšno čaščenje? Jakob Starejši, ki ga tako imenujemo za razliko od apostola Jakoba Mlajšega, je bil sin ribiča Zebedeja in Marije Salome. Apostol in evangelist Janez je bil njegov brat.
Peter, Janez in Jakob so spadali med najljubše Jezusove učence, ki so ga spremljali v vrt na Oljski gori.
Po Jezusovem vnebohodu je Jakob še naprej oznanjal evangelij. Po izročilu je deloval v Jeruzalemu in Samariji. Drugo izročilo pa pripoveduje, da je odšel v Španijo in tam pridigal. Na velikonočni praznik leta 44, ga je dal Agripa I. zapreti in po njegovem ukazu so ga umorili z mečem. Jakob je bil prvi od apostolov, ki je pretrpel mučeniško smrt.
Okrog leta 70 naj bi njegove kosti prenesli na Sinaj, kjer so zanje postavili samostan svetega Jakoba, danes samostan sv. Katarine. V osmem stoletju so pred Saraceni njegove relikvije rešili v Španijo, v Galiciji so zgradili cerkev sv. Jakoba, ki je bila posvčena 25. julija 816 in v njej shranili dragocene relikvije. Tu se je potem v 10. stoletju razvila znamenita romarska pot Santiago de Compostela.
"Jakobova školjka" s katero označujejo romarsko pot je dobila svoje ime prav tako tukaj: romarju, ki je dosegel cilj na Jakobovem grobu so dali klobuk okrašen z veliko školjko.
K sv. Jakobu so dolga stoletja romali tudi naši predniki. Na Slovenskem mu je posvečenih okrog 60 cerkva.
K sv. Jakobu vodi veliko poti, med najbolj znanimi je t. i. Francoska pot, po kateri je leta 2009 hodil Pavel, letos pa sta se jo Breda in Pavel lotila skupaj.