Dnevnik

32. dan: Cerceda do Santiaga

Mladi taborijo pod Monte de Gozo

Tako pot je končana. Za kar sem se trudil cel mesec, se je danes uresničilo. V Santiago sem srečno in veselo prišel. Danes nam je celo pot rosilo z neba kot božja milost. Tako sem tudi čutil vso prehojeno pot. Šel sem še objet kip svetega Jakoba in zvečer k ...
Več ...

31. dan: Boente do Cerceda

Še en fičo

Že več dni je tukaj vroče in nobene nevihte, da bi se ponoči ohladilo. Tako že dva večera nisem mogel zaspati, posebno ker so jogiji oblečeni v plastiko, ki še bolj oddaja toploto. Zato smo vsi v sobi v redu zaspali šele proti jutru in odšli na pot malo kasneje, ...
Več ...

30. dan: Palas de rey do Boente

Galicija arhitektura

Danes nisem naredil veliko km. Tudi tukaj je zelo vroče, domačini pravijo, da ni normalno za Galicijo. Opoldne sem iskal prenočišče in se ustavil v prvem praznem albergu. Jutri bom naredil enako. V nedeljo pa imam ogromen alberg nad Santiagom, na Monte de Gozo. Po poti je ogromno romarjev, tudi ...
Več ...

29. dan: Mercadorio do Palas de rey

Pojavili so se evkalipti

Danes sem malo slikal, ker se pokrajina ni kaj dosti spreminjala. Je pa bilo ves čas gor in dol, kar se vidi iz grafa. V Portomarinu je bilo vse v megli, najbrž zaradi jezera, ki je spet polno. Tu sem šel na zajtrk in sem takoj padel v skupino dijakov, ...
Več ...

28. dan: Calvor do Mercadoiro

V bifejih je sedaj vedno polno romarjev

Do Sarrie sem hodil sam, tam so pa vsi ravno pozajtrkoval in odšli na pot. Največ je bilo seveda organiziranega potovanja. Vso pot smo hodili v koloni, tako da se danes nisem mogel izgubiti. Tudi bari so ves čas polni, jih je vsaj veliko, ne tako kot včeraj. Od Sarrie ...
Več ...

27. dan: Hospital do Calvor

Mislil sem, da ne bo treba čez ta hrib

Od vasi Hospital gre pot res samo še navzdol do Triacastele(čeprav Breda tega ne verjame) in seveda, če se ne izgubiš. Pri toliko puščicah sem vseeno zgrešil pot( najbrž zato ker ne vidim rumene barve, lahko bi pa tudi pomislil, da je v Galiciji vsaj vsakih 500m stebriček). Tako sem ...
Več ...

26. dan: Trabadelo do Hospital

Drago ve, kje je ta Jakob

Ker sem bil sam v sobi, sem se zjutraj hiti odpravil. Zgledalo je, da bo slabo vreme. Po hribih so se vlekle megle. Proti osmi se je le zjasnilo, ni pa bilo še vroče, tako da se je dalo hoditi. Prvih deset km je bilo podobnih včerajšnjim, se pravi ob ...
Več ...

25. dan: Camponaraye do Trabadelo

Danes jem makarone, za jutrišnji vzpon na O Cebreiro

Danes je bila lepa nedelja. Špance sem pustil spati, Bog ve,  kdaj so odšli na pot. Zgleda, da sem se navadil, da se zbudim malo pred šesto. Na hitro sem odnesel vse svoje stvari na hodnik in se tam preoblekel in pripravil za pot. Srečal sem par romarjev, toda še prva ...
Več ...

24. dan: El Acebo do Camponaraya

Grad templarjev

Veseli smo šli na pot, ker se je že kazalo lepo vreme. Tudi sonce je kmalu obsijalo okoliške vrhove. Le pot je bolj planinska, zelo kamnita, pa še do Molinasece ves čas navzdol. Zato je bila hoja precej počasna. Vmes je še ena majhna vas, kjer pa je bila edina ...
Več ...

23. dan: El Ganso do El Acebo

Še jaz pod križem

Ponoči se je spet slišal dež. Malo pred sedmo je nehalo deževati. Američanki sta rekli "que bonito" in smo vsi odšli na pot. Po desetih minutah je spet začelo deževati in ni nehalo skoraj celo dopoldne. No pri Cruz de Ferdo ni več deževalo.Danes je bila pot malo bolj strma ...
Več ...