Sami lepi dnevi

Danes je bila pot zelo razgibana. Se predno sva se dobro ogrela, sva zavila z glavne ceste med vinograde. Trte so drugace obrezane kot pri nas, so cisto pri tleh, ne vec kot pol metra. Pokrajina spominja na dolenjske grice, samo da tu ni zidanic. So pa vsake toliko bodege, bo Drago znal bolj pokomentirati, kaj se tam dogaja. Pokrajina se imenuje La Bierza in po njej tudi dobra vina, ki jih tu servirajo pri hrani. Iz mesta Villafranca, kjer sva pila kavo, pa pot zavije na glavno cesto in ob njej sva hodila vseh nadaljnjih 14 km. Ni veliko prometa, ker je malo vise ze zgrajena AC, ki je pred 4 leti se ni bilo. Dolina je ozka in vijugasta, reka, cesta in AC.

Kmalu je postalo vroce in nisva prav hito napredovala, zato sva rezervirala postelji v vasi La Portela de Valcarce, da nama ni bilo treba hiteti. Tu se ni ustavilo veliko romarjev in imava svojo sobo s kopalnico, v kraju pa tudi ni drugega gostinskega lokala. Pred albergom stoji kamniti kip sv. Jakoba in oznacuje se 190 km do Santiaga. Pozdrav vsem.

Drago: kraji imajo res zanimiva imena, posebno ce skombiniras slovenscino in spanscino. Procesije sadaj ni bilo, pri masi je pa bilo veliko ljudi - toda vsi nad 60 let. Sploh so vse vasi tukaj precej zapuscene.

Jerneja: kar navadi se hoditi po dezju, saj po dezju vedno posije sonce. Midva ze kar nekaj casa uzivava lepe dneve. Komaj cakava, da vidiva tvojo novo sobo.