Camino

Lepo nedeljsko jutro. Na zahodu polna luna tik nad obzorjem, na vzhodu vzhajajoce sonce.
Pozajtrkujeva in hitiva proti Leonu. Predstavljam si, da bo tam opoldan masa kot je v Santiagu. Ampak do tja je treba prehodit 18 km in zato morava pohitet.
Pot je bolj razgibana kot vceraj. Ves cas se srecujemo z znanci izpred dveh dni, ko nas je bilo 8 v prenociscu. Enkrat nas prehitijo oni, pa pocivajo, nato pa jih prehitiva midva. Ena gospa med njimi zna sivat zulje svojemu mozu, tudi danes med potjo sta morala enkrat to naredit.
Tocno opldne sva prisla do predmestja Leona, do cerkve, kjer sva bilapri masi. Cerkev je bila polna, a samo starejsi, nic otrok in mladine. Po masi sva nadaljevala pot do Centra Leona.
V mestu je velik alberg, ki ga oskrbujejo benediktinke. Morala bi spati vsak posebej, ker so locene spalnice za moske in zenske, zato nadaljujeva pot do franciskanskega samostana , kjer dobiva sobo s kopalnico in dvema pogradoma. Kaze, da bova sama, a se nama kasneje pridruzi se ena romarka, ki sva jo nazadnje videla v Puente la Reini. Takoj po tusiranju greva na ogled mesta. Veliko je in lepo, z mnogimi zgovinskimi znamenitostmi. Nina in Domen se gotovo spomnita izpred 4 let kako smo sedeli in gledali utrujene romarje, ki so prihajali mimo nas, ko smo jedli pulpo _no vidva ne- in so se nam smilili, saj so se mnogi komaj privlekli do stolnice. No v resnici ni tako hudo, kot se mi je takrat zdelo. Pozdrav vsem

• Lovro, tudi jaz si prav po tihem pojem pesmice, ko je ze huda kriza, da si dajem takt. Pa znam samo take kot je Kuza pazi.
  pavel nic ne komentira, ampak samo vprasa, ce si ze pojem, ali mi gre se v redu. No zadnje dni mi gre spet dobro in se ne ucim novih pesmic. Lari pa vsak dan pokazite najine slike, da nas ne bo pozabila.

  26. 5. 2013 ob 21:56 od Breda Ipavec

• David, na sliki si super, upam, da ti je slo brez napak, ampak mi je bilo bolj vsec na vaji, ko sem te poslusala v zivo.

  Drago, nisva videla knjige, skoda da nisva prej vedela, bi imela kaj za citat. Pri vodnjaku se lahko pere, pa tudi vrt je ves v cvetju. Midva sva se tam zdravila z orojosde hierbas. V vasi zivi samo kakih 16 ljudi mi je pravila neka 85 letna mamca, ki pravi, da gredo vsi v mesto, potem se pa ne vrnejo.
  Petra zdej se pa pocasi le sestavite, da ne bova prej midva nazaj. Vrt naj te ne skrbi, vsaj nas ne, saj tudi tukaj se nic ne raste zaradi mraza.

  26. 5. 2013 ob 21:50 od Breda Ipavec

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava