Camino

Koncno dan brez dezja. Iz Atapuerke sva se vzpela na Cruz de madera, kjer je tudi kriz pri katerem romarji odlagalo kamencke. Midva sva z najinimi se pocakala.Z vrha, do koder je bila se megla, se je v daljavi pokazal s soncem obsijan Burgos.Ob poti je bila stevilna creda ovac. Pocasi sva se spustila v dolino in kazalo je, da bomo hitro v Burgosu, toda pot se vije precej naokoli. Na kavi sva se ustavila v vasi pod hribom, od tu pa samo se asfalt, kaksnih 13 km. Noge tega niso najbolje prenasale. Jaz sem se kar namucila, Pavel pa je vedno slabsi in si pomaga z aspirini. Upam, da ne bo oblezal.Prenocisce sva skusala dobiti v zupnijskem zavetiscu, pa je bilo ze pono in bi morala spet spati na tleh, zato sva sla v velik, precej nov alberg s 130 lezisci, pa se je tudi ta do popoldneva napolnil. Burgos ima veliko , prekrasno katedralo in veliko drugih lepih zgradb, tako, da sva popoldan se kaksne tri ure hodila po mestu. Zvecer sva sla se k masi, dobila sva romarski blagoslov, ki nama bo pomagal nadaljevati in vztrajati na poti. Pa se vi malo mislite na naju. Pozdrav vsem Breda in Pavel

Petra jutri ti zeliva vso sreco in mirne zivce pri zagovoru doktorata, vse ostale spremljevalne zadeve bodo pa stekle same od sebe. Drziva pesti!!!

• Živjo, vidva sta šla pa bolj v zimo kot poletje, ali sta slučajno kje pod ekvatorjem. No, upam, da vaju sonce kmalu pogreje in da (p)ostaneta zdrava. Gospod je kot kaže zares vzel vajino velikodušnost in vama za vsak dan sproti pripravlja takšno romanje, da imata kaj darovati. Naj bo po Njegovem srcu.
  Hrano imata uredu? mi imamo vsak dan riž, ampak vsak dan malo drugačna rižota in je zelo okusno. sokovi iz različnih sadežev so malo bolj gosti in sladki. Ob različnih praznikih (včeraj binkošti, pa godovi, rojstni dnevi in vse druge možne priložnosti za praznovanje) pa je tudi pozimi sladoled). za kuhanje še nisem prišla na vrsto. uf, in da ne pozabim, vsako jutro pa sveže žemlje iz sosedove pekarne, tista, ki pripravlja zajtrk zjutraj skoči še tja. kruh je kot pri nas, ni pa polnozrnat. imen novih jedi si pa ne zapomnim, če si ne zapišem. nekaj imam fotografirano.
  srečno, nina

  21. 5. 2013 ob 03:39 od Nina Ipavec

• Tata, čimprej se pozdravi in dobro hodita.
  Da napišem še kaj o 1. sv. obhajilu, ko ste slike že videli. Domen je fotografiral. David je bil lepo zrihtan, punci sta peli v zborčku. Eno pesem smo zapeli tudi starši. Tik pred mašo smo imeli še vajo v župnišču, nato pa je vsak dobil še en šnopček, da ne bi imeli treme:). Maša je bila lepa, otroci so sodelovali. David je imel uvod in eno prošnjo. Tjaša mi je posodila eno trpežno ogrlico in je bila Mirjam z njo zaposlena celo mašo. Po maši smo se slikali, prvoobhajanci (potem pa še vsi ostali, ker je je toliko ostalo) so dobili torto. Doma je Boštjan predlagal Davidu, da on izbere molitev pred kosilom in jo je res: molili smo litanije Matere Božje, on, Domen in Boštjan naprej, ostali smo odgovarjali. No, juha se je medtem ravno prav ohladila. Po kosilu smo uspeli biti malo zunaj, moški in otroci so igrali nogomet. Potem pa nas je dež pregnal noter, kjer smo nadaljevali praznovanje do poznega popoldneva. Danes jih je župnik spraševal, kaj so dobili za darilo. Odgovori so bili prenosnik, monocikel,... David pa je rekel poličko za Bogkov kot, ki jo je naredil ata, pa še Jezusa. No, že zadnjič so se o tem pogovarjali s sošolci in je doma povedal, da eni starši pa res ne vejo, kaj je smisel prvega obhajila in jim dajejo denar in računalnike.

  20. 5. 2013 ob 23:47 od Petra Grošelj

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava