Cas res hitro mineva. Ker ze nekaj casa nisem nic napisal, sem ze skoraj pozabil, kje sem hodil. Moral sem pogledati v zvezek, da sem se spomnil pomembnejsih stvari. 19. 7. smo se spet zaceli vzpenjati, ne sicer tako strmo, kot v Pirenejih, toda vsem se zdi ta vrh pomemben, ker tam stoji kriz, pod katerega romarji simbolicno odlagajo kamenje - s tem odlozijo svoje skrbi in probleme. Tudi sam sem odlozil kamencek, ki mi ga je dala Breda in se je v zepu skupaj z mojim dobro obrusil. Mislim, da je tako tudi v najinem zakonu, da sva sedaj ze dodobra obrusena. Spust navzdol je bil bolj strm in kamnit, tako da sem se prej ustavil kot sem predvideval. Bila je lepa vasica Riego de Ambros in nas je bilo samo osem v prenociscu, tako da sem imel takorekoc svojo sobo. 20. 7. sem prespal v mestecu Cacabelos. Spustili smo se na petsto m nadmorske visine in se je poznalo, ker je bilo zelo vroce. V senci je kazalo 32 stopinj, mislim, da je bil najbolj vroc dan do sedaj. Mescani so se kopali v reki, ceprav ni bila ne vem kako cista in se meni ni dalo v vodo. Prenocisce je bilo urejeno okrog cerkvenega zidu, montazno in ponoci primerno vroce, drugace pa lepo. Zvecer ni bilo mase, ker jih je zupnik imel ze prevec. 21.7. sem nacrtoval, da bom spal v La Fabi, ki so jo vsi priporocali. Res je na lepem kraju na visini 900 m zraven obnovljene romanske cerkve. Ker prenocisce vodi nemska gospa, so se tu ustavili v vecini Nemci. Pot je bila dolga, ne samo 30 km kot je pisalo v vodniku, predvsem pa je bil zadnji del ze zelo strm in ob treh popoldne zelo vroc. Tudi tukaj ni bilo mase, ker za cuda prvic letos zupnik ni utegnil priti. Proti veceru se je nebo pooblacilo in so vsi za naslednji dan napovedovali dez. 22.7. Kot so napovedovali je bilo zjutraj turobno vreme, ni pa se dezevalo. Pot nas je se 5 km vodila navzgor na 1300m in prisli smo v Galicijo. Ta nas je sprejela z burjo in dezjem in z vodo v cevljih. Nekaj casa se se izogibas vodi, potem je pa drla po celem kolovozu in smo samo gledali, da pridemo cimprej v dolino do prenocisca. V prenociscu se ni bilo tako obupno kot sem si prej predstavljal, da je ob dezevju. K sreci so imeli tudi susilna stroja, da smo si stvari posusili. Nekateri romarji smo kljub dezju sli k masi v vas, pa zupnik ni znal odkleniti cerkve, tako da spet ni bilo nic z maso. 23.7. Zjutraj je se naprej dezevalo. Nekateri so vseeno odsli na pot ze pred sedmo uro. Jaz sem cakal do osmih, ko je prenehalo in se je pokazalo nekaj neba. Toda ne za dolgo. Vse dopoldne so bile nevihte in burja, tako kot vceraj. Zjutraj sem uporabil skavtsko metodo in sem si stopala ovil v polivinil. Nekaj casa je pomagalo, ko pa je voda zalila celo pot, pa tudi polivinil ni pomagal. Na poti sem srecal malo romarjev, ne vem kje so se ustavili. Tudi meni se je pot do mesta Saria vlekla, ceprav sem naredil samo 21 km. Tukaj so samo privatni hoteli in zato malo drazji. Je pa v blizini cerkev in napisano je, da bo masa in blagoslov za romarje. Upam, da res, drugace se ne bom vec pocutil kot romar.
Za komentiranje se prijavite: