Camino

Zbudil sem se v najgrši dan na caminu. Takoj je bilo treba ogrniti pelerine in jih nositi ves čas hoje. Takoj iz alberga sem srečal dve Zadrčanki, ki sta hodili Camino primitivno. Zanju je bil prehudo napor, zato nista nosili nahrbtnikov. V Arzuo sem prišel ravno, ko so se vsuli iz albergov vsi romarji. Danes se mi je zdelo, da jih je še malo več. Zato sem poklical, da sem si rezerviral alberg in to tega, ki sem ga poskušal rezervirati že leta 21 in 23. Pa je bil zmeraj poln. Je pa res lep in čist, kot ga hvalijo, in eden prvih albergov že od leta 93.

Najlepše na caminu je priti v tak alberg, ko si premočen zunaj in znotraj. Se stuširaš, obrišeš z njihovo dišečo brisačo, se pogreješ ob zakurjenem kaminu in zaspiš pod pravimi rjuhami. Zvečer ti pa postrežejo še z večerjo.

To je skoraj zaključek camina.

• Živijo Pavel! Velik trud. Še nekaj kilometrov in že boš na cilju s številnimi zgodbami s poti. Celotno zgodbo o dogodivščinah, težavah in dosežkih. Nov podvig.

  4. 10. 2025 ob 21:30 od Luis Voglar

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava