Camino

Kot je bilo napovedano, zjutraj je bilo nič stopinj. Oblekel sem vse kar sem lahko, pa me je zeblo kljub rokavicam in traku okrog ušes. Zato pa je bil nahrbtnik toliko lažji,  pa še nič hrane nisem imel. Ravno prav za v hrib. Zjutraj sem prvič odšel brez zajtrka kot večina romarjev, saj je bilo ob sedmih še vse zaprto. Pa v naslednjo vasi prav tako, vse do Rabanala. Tam sem pojedel ogromen sendvič in dvojno vročo kavo. Ta me je šele ogrela in sonce se je prikazalo. Začel se je vzpon proti železnemu križu in najvišji točki camina. Kot se vidi na grafu, je pot lepo speljana, ves čas ob cesti, zato ni pretirane strmine. Na 15 km smo se dvignili za 500m. Spust proti vasi El Acebo je bolj strm in steza polna grušča.

Zadnji del poti do križa je z nami hodilo precej turistov. Avtobusi so jih pustili v zadnji vasi Foncebadonu in jih prišli iskat k križu.

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava