Camino

Ker sem bil sam v sobi, sem se zjutraj hiti odpravil. Zgledalo je, da bo slabo vreme. Po hribih so se vlekle megle. Proti osmi se je le zjasnilo, ni pa bilo še vroče, tako da se je dalo hoditi. Prvih deset km je bilo podobnih včerajšnjim, se pravi ob glavni cesti, nad nami pa večkrat avtocesta. Avtocesta je nekje speljana kar nad vasmi, skoraj nad hišami. Po desetih km se začne pot vzpenjati proti O Cebreiru. Letos sem jo hitreje prehodil kot predlani, ko sem se ustavljal v vsaki senci. Pot je razdeljena na tri dele: do La Fabe, kjer je nemški alberg in se tam ustavljajo predvsem Nemci. Do tu je pot v redu, ker je po gozdu, naprej se pa odpre razgled, ker smo že visoko. Druga tretjina je do Lagune, kjer imajo tudi prenočišča, tretja pa do O Cebreira. Vmes pa  smo že vstopili v Galicijo.  

Od La Fabe naprej se je začelo nabirati romarjev, ki so pa vsi ostali na O Cebreiru. Jaz sem odšel še dve vasi naprej. Tu je javni alberg, za katerega skrbi pokrajina Galicija kot za vse alberg naprej do Santiaga. Vsi so lepo urejeni, kopalnice in kuhinje nove, toda brez pribora in posode. (Ali mislijo, da boš posodo nosil s sabo?). Tudi danes sem zadnji trenutek stopil v alberg, ko se je prignala nevihta, kot se v Galiciji velikokrat zgodi. Vsi ki so prišli za mano, so bili premočeni do kože. Tudi za jutri vreme ne kaže dobro.

Ker je bila Bredi všeč moja dogodivščina, vam povem še eno. Ko sva z Domnom prišla v Pamploni, sva se ustavila v župnijskem albergu. Ker alberg še ni bil odprt, smo čakali v vrsti. Med romarji je bil tudi Američan, ki je ravno prispel in bi začel pot v Pamploni. Zanimalo ga je veliko stvari, potem si je pa nekaj časa ogledoval moj nahrbtnik.(glej zadnjo sliko). Ves zaskrbljen me je vprašal, če je še vedno treba imeti masko proti covidu. Potolažil sem ga, da to ni maska, ampak slovenska zastava.

• Pavel, v Hospital de la condeza sva spala z Bredo 2011 in že tefaj ni bilo pribora v sicer lepi kuhinji. Je pa 100m naprej prijetna gostilna (zadnja v vasi).
  Spomenik Sv.Jakobu, ki si ga slikal, pa je v La Portela de Valcarce, kjer je prvi resen bar/restaurante v tej dolini.
  San Roche na prelazu pa se tudi tebi danes ni pokazal v soncu. Dvakrat sem šel tam mimo že zjutraj v temi.

  12. 6. 2023 ob 20:44 od Drago Rudel - MKS doo Ljubljana

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava