Camino

Danes je bila lepa nedelja. Špance sem pustil spati, Bog ve,  kdaj so odšli na pot. Zgleda, da sem se navadil, da se zbudim malo pred šesto. Na hitro sem odnesel vse svoje stvari na hodnik in se tam preoblekel in pripravil za pot. 

Srečal sem par romarjev, toda še prva vas Cacabelos je bila ob osmih zapuščena. Tam so ravnokar spet odprli župnijski alberg, sobe so razporejene okrog obzidja cerkve. Tam sva z Bredo leta 2013 prenočila.

Od tam se začne pot počasi dvigati. Hribi so spet posajeni z vinsko trto. Danes so bile češnje nedosegljive, včerajšnje pa niso pustile nobenih posledic. V mestece Villafranca se ponovno spustiš. Tu se nisem ustavljal, ker sem si ga predlani ogledal. Do Današnjega cilja Trabadelo vodita dve poti. Ena po dolini ob glavni cesti in nad tabo avtocesta, druga pa se strmo vzdigne za 500m in gre vzporedno z dolino po hribih. Predlani sem sam hodil po njej, letos pa sem se odločil za ravninsko varianto. Romarjev nas je malo, domačini pravijo, da je malo zatišja. Upam, da bom dobro spal, ker sem sam v sobi.

Spomnil sem se, kako je bilo prenočevati v Roncesvallesu, kjer je bilo v sobi 80 postelj, razdeljenih s pregradami po štiri skupaj. Dobil si številko postelje, pa sem jo do večera že pozabil. Ponoči so gorele le brlivke, tako da številk nisi videl. Sredi noči sem moral na WC, seveda se nisem spomnil, vzeti svetilke. Ko sem se vračal, pa nisem vedel, kje je moja postelja. Moral sem od postelje do postelje in poslušati, če je kdo v postelji. Po nekaj poskusih, sem le našel prazno posteljo.

• Haha!! Bravo Pavel, zdaj postaja tvoje pisanje ze humoristično😉😉 Ocitno hoja zelo dobro vpliva tudi na pisateljske sposobnosti😊
  Z veseljem prebiram vsak dan😊
  Buen camino!

  11. 6. 2023 ob 22:19 od Breda Rudel

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava