Če ni dežja, ni pravega camina. Čeprav je že večkrat deževalo, so bile nevihte popolne ali ponoči. Danes smo se pa zbudili v zoprno rosenje, ki ni ponehalo vse dopoldne. Tako sem preizkusil novo pelerino, ki je bila za tak dež kar v redu. Hujšega naliva pa najbrž ne bo zdržala.
Ker sta poti še vedno ločeni (združita se pred Hospital de Orbigo), sem hodil v glavnem sam in to ob zelo prometni cesti. Dohitela me je le gospa iz Trsta, ki je pa v prvi vasi odšla na zajtrk. Jaz sem odšel na malico v drugi vasi in za spremembo je bila veliko cenejša, najbrž zato, ker je bil to alberg in ne navaden bar.
Hospital de Orbigo me vedno preseneti s svojim dolgim mostom kot vstopom v mesto. Tukaj sem zato že dvakrat prenočeval. Ne vem zakaj je most tako dolg. Slike včasih bila reka večja ali je samo poplavljala. Sedaj imajo pod mostom urejen prostor za viteške igre.
Za mestom se pot spet razdeli. Krajša gre naravnost v Astorgo, druga pa čez hrib malo naokoli. Domačin mi je rekel: samo še čez hrib in si na cilju. Danes nisem bil prvi ampak drugi.
Kljub slabšemu vremenu super fotke in še celo ena s tabo. Buen camino še za zadnjo tretjino.
7. 6. 2023 ob 22:38 od Nina Ipavec
Tukaj sva spala pred desetimi leti. Preberi v Dnevniku San Catalina, je tako natančen opis kot se tudi spomnim. Ne vem pa če si ti v istem albergu.
7. 6. 2023 ob 19:26 od Breda Ipavec
Za komentiranje se prijavite: