Ker sem samo jaz spal v albergu, sem seveda zaspal in odšel točno ob sončnem vzhodu. Ker je ob nedeljah vse zaprto, sem za zajtrk imel samo kruh in črno kavo brez mleka. Salamo sem pozabil v prejšnjem albergu. Pot je bila slabo označena, tako da sem se dvakrat zgubil, nikjer v vinogradih pa nobenega človeka. Tudi romarjev ni nikjer. Kot se meni v takšnih primerih običajno zgodi, so se mi zamenjale strani neba, tako da sem imel občutek, da se vračam proti vzhodu. V vasi Azorfa je bil k sreči alberg odptt, čeprav "gronze" pravi, da je zaprt. So pa tudi v albergih zaostrili pogoje zaradi covida, tako da je običajno kuhinja zaprta, ali vsaj štedilnik, tukaj tudi ni pralnega stroja, ker bi moral že vse stvari oprati v stroju, ne samo na roke.
Po enem tednu hoje, moje noge ne čutijo več, če grem v hrib, rame pa tudi ne nahrbtnika.
Živijo Pavel, vidim, da se nepredvidene situacije pojavljajo zaradi kovida in tudi zaradi dolge hoje. Mislim, da pozabljanje salame ni posledica kovida.
Pogumno!, korak za korakom.
27. 7. 2021 ob 09:30 od Luis Voglar
Hojla Pavel!!
Z veseljem prebiram tvoja poročila, noge zato samo še bolj srbijo.
Veselo naprej in buen camino😊
26. 7. 2021 ob 21:39 od Breda Rudel
Pavel, hodiš po najlepšem delu Camina, zato veselo dalje.
Vse tvoje "pozabljivaosti" in "napake" so krasen napotek tistim, ki bodo šli prvič na Camino in v veselje nam, ki te napake sami počnemo.
Ulreia
26. 7. 2021 ob 20:54 od Drago Rudel - MKS doo Ljubljana
Za komentiranje se prijavite: