Los Arcos

Vceraj se nisem oglasil, ker gospa v majhni vasici ni imela interneta. Je rekla, naj kar pisem pismo ga ??? . Prenocil sem v mali vasici na hribu Cirauqui. Do se daj je bil to najlepse urejen alberg za 30 ljudi. Gospa nam je zvecer skuhala dobro vecerjo 8in postregla v lepo preurejeni kleti. Tu smo se po stirih dneh spet srecali nakateri, ki smo ze naredi 100 km. Poleg mene dve Americanki, Belgijka, dve Poljakinji in Poljak, vsi smo se ze srecevali v Pirenejih. Pred vecerjo je bila masa in to v pravem spanskem vzdusju, ki ga mi ne poznamo. Spomnilo me je na molitev pri nas doma v mladosti, ko smo drug drugega prehitevali. Pa ni bil zupnik nic boljsi.

Vcerajsnji makaroni za vecerjo so mi pomagali, da sem danes prehodil 36 km. Do Estelle je bilo se prijetno hladno, tam sem si privoscil kozarcek crnega, ki ga zraven vode tocijo kar po pipi prijazni menihi. Popoldne do Los Arcosa je pot vodila skozi zitna polja gor in dol, 12 km brez ene hise, samo makadam. Tudi mesto sem zagledal sele na zadnji vzpetini. Vode sem imel komaj dovolj.

Za tiste, ki bi po caminu kolesarili, naj povem, da ni manj naporno. Kolesari se po isti poti, tako da je vcasih pot prestrma in je treba kolesa porivati ali pa gre strmo navzdol po kamniti sprani poti tudi skozi trnjevo grmicevje, kjer se ne da srecati. Kolesarsko druzino srecujem ze dva dni in se veselo pozdravljamo. Res pa je, da tovorijo ogromno prtljage. Tudi romarji ???