Camino

Zjutraj sva se najprej spustila po mestu do rimskega mostu, preko katerega sva zapustila mesto. Sledil je strm vzpon po tlakovanih ulicah med vedno bolj vaskimi hisami. Ponekod je bilo tako strmo da nisem vedel ce bi z avtom tam sploh lahko peljal. Po priblizno 5km se je pot spremenila v makadam in pocasi se je tudi naklon zmanjsal. Po 15km sva preckala glavno cesto in si v baru privoscila krajsi pocitek. Nato pa se dobrih 10km do cilja po makdamski poti, malo gor in dol, v glavnem pa kar prijetna in sencna pot. Proti koncu se je pot ze kar vlekla. Ko sva prisla v vas je Pavel rekel, pa ja ni cilj naslednja vas, a izkazalo se je da je cilj sele v tretji vasi.

V vasi je vec trgovin in pekarna. V vsaki od trgovin sva nabavili nekaj malega, da sva pripravili odlicno kosilo. Skoraj neverjetno v kaksnih posodah lahko to storis. Tudi pranje perila je kot za casa nasih babic - z mrzlo vodo, milom in perilnikom. Ker ni nikjer susilca ali pa je pokvarjen, imamo res sreco da se na vrocem soncu perilo hitro susi. Iz spalnice imamo dostop na teraso ob koruzniku.

• To je pa tako, če Domen objavi,ko greva s Pavlom k maši se v drugo vas več kot kilometer daleč, sicer pa sva seveda hodili,samo iz mesta ven sva si privoščili prevoz,a naju že nista mogla ujet...

  8. 10. 2017 ob 09:17 od Breda Ipavec

• Nina - kdo bi si mislil, da bo tudi pri popotnem dnevniku branje med vrsticami pomembna stvar za razumevanje , kajne!?
  No, danes je s.Diana na Viru začela z mladinskim zborčkom in jih je bilo 8, pa še novi pridejo... Je bila kar navdušena, mlade pevke pa tudi. In ker mi je na koncu povedala, da redno spremlja tale dnevnik, jo malo izzivam, da se odzove.
  Pol naše družine (najstarejša in najmlajša) je pa danes šlo na izlet na Limbarsko goro...
  Pogumno še naprej!
  Boštjan

  7. 10. 2017 ob 22:53 od družina Grošelj

• Oj. A vidve sta danes samo kosilo skuhali, ali sta tudi kaj hodili? Jaz sem si po jutranji nevihti ogledala botanični vrt z mnogo različnimi vrstami palm in univerzitetni campus. Po kosilu pa smo šle na nogometno tekmo otrok iz šole. Naši so zmagali 7:0. Vročina tu ni ovira za šport, tekma se je začela ob 14.45.
  Še vedno mi delajo družbo komarji. Na vsakem koraku me kakšen čaka: pod mizo, v kopalnici, zunaj, v kapeli, med kosilom ... vedno je priložnost za neslišno pritihotapljenje. A če ga uspem lopnit je res pravi zmazek.

  7. 10. 2017 ob 22:15 od Nina Ipavec

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava