Camino

Zjutraj smo ob 7h odhiteli v bar O Peregrino na tostade, kavo in aquarius. A Gudino smo zapustili po asfaltni cesti, po kateri smo se mucili vecino nadaljnih kilometrov. BredaR se je odlocila za hitrejsi tempo in nas pustila zadaj. Pot je vodila precej visoko in izjemno razgledno, kar vztrajno smo se morali se vzpenjati.

Sli smo skozi 3 vasi, v vsaki je bilo nekaj zapuscenih his, ena ali dve se naseljeni. O kaksni kavi niti sledu. Zato smo se ustavili v zadnji vasi na klopci pred vrstnimi hisami (zapuscenimi). Imeli smo se nekaj ostankov hrane od sobote, ki smo jih z veseljem zauzili. Kazalo je da smo na najvisji tocki, saj se je od tu lepo videlo ogromno jezero z nizkim vodostajem. Zacuda je v nadaljevanju pot se vedno vodila navzgor in navzgor. Tudi vrocina je bila visja kot prejsnje dni, sonce je prav mocno zgalo.

Drugi postanek je bil stoje pod edinim drevesom, ki je nudil malo sence. Ko smo si ze drugic preobuli nogavice se je v daljavi pokazala vasica. Do nje pa strm spust, ki ga BredaR primerja s spustom s Slemena na Vrsic. Ko prides na dno pa do vasice z albergom spet navzgor, iscoc ciste stopinje med ovcjimi drekci.

Domen in Pavel sta zadnje 2km tekla naprej in rezervirala zadnji dve spodnji postelji. Danes nas je toliko, da so morali postaviti dodatna dva pograda. V albergu so nas prehiteli s pranjem v pralnem stroju, zato smo vse oprali na roke. V relativno majhni sobi nas je natlacenih 17, kuhinje ali skupnega prostora pa tudi ni, zato gremo na kosilo v prvi bar in na kavo v drugega. Ta ima tudi edino "trgovino", ponujajo pijaco, piskote, madalenas, nekaj salame in lizike. V ponedeljkih kruha ne ponujajo, ker ni razvoza po vaseh. V prvem baru smo popoldne poskusili narociti sendvice, vendar je kuhinja do 9h zvecer zaprta.

Tu v blizini gradijo tunel za hitro zeleznico in mnozica delavcev je imela kosilo ravno pred nami. Videli jih mi sicer nismo, a kandcan trdi da jih je bilo priblizno 100. V veliki jedilnici so bile mize se polne ostankov hrane, nove pogrinjke da prinesejo veliko rolo papirja in jo pogrnejo preko prejsnje plasti. Nato smo se nekaj (veliko) casa cakali, smo pa vsaj jedli kar dobro.

• Obdolzujem mami, ta stavek je ona narekovala.

  2. 10. 2017 ob 20:49 od Domen Ipavec

• o, kako lepo. domnu sporočam, da vročina ne more bit višja :P

  2. 10. 2017 ob 20:31 od Tjaša Pogačar

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava