31. dan: Lubian - A Gudina

Zjutraj sva zacela pot z manjsim spustom po betonirani cesti, nato strm vzpon in spust cez manjsi hribcek. Potem pa se je zacela prava pes pot z konstantnim vzponom, na nekaterih mestih kar precej strmim. Pulover je bil pri vzponu takoj prevec, tudi v kratki majici sva se do vrha kar presvicala. Na vrhu smo se s spancem izmenjaje slikali, saj je bila tu meja z Galicijo. Sledil je spust po lepo urejeni pesceni poti. V vasi Vilavella sva si v hotelu privoscila kavo in aquarius, zraven pa sva dobila se sendvicek in rogljicek. Iz hotela sva odsla hkrati s 3 kolesarji in jih opazovala kako se prebijajo po slabi kamniti poti in cez manjsi potocek. V naslednji vasi pred cerkvijo sva pojedla se sendvic. Pot se je ponovno zacela vzpenjati, o cilju pa ne duha ne sluha. V zadnji vasi pred ciljem sva ujela Bredi in skupaj smo premagali se zadnje kilometre. Zadnja dva kilometra do A Gudine sta bila po asfaltni cesti, in vsi zmatrani smo jih komaj se uspeli prehoditi. 

Midve sva startali na meji z Galicijo. Tu se pokrajina hitro spremeni, tudi poti so drugace urejene. Pojavijo se veliki betonski bloki, po katerih se da hoditi tudi v primeru blata. Ob poti je bilo veliko granitnih balvanov. V prvi vasi sva si izprosili odprtje bara, ceprav ga ob nedeljah odpro sele ob 10h. Prijazna starejsa gospa je z nama pokramljala, nama skuhala cafe con leche doble, prilozila se dva piskotka. V nadaljevanju poti sva kar uzivali, ceprav je bilo ves cas gor in dol. Nekajkrat sva se spocili, si preobuli nogavice, uredili razbolele noge in pogumno nadaljevali. Na poti sva srecali pastirja z 200 ovcami in 8 psi. Potozil je da ni hrane za ovce, ker je vse suho nekaj pa je pogorelo. Zazelel nama je buen camino in psi naju niso nadlegovali. Kot vedno so bili zadnji kilometri nekam cudno dolgi, namesto 3 so jih noge cutile 6.

Po tusiranju smo poiskali edini v nedeljo odprti bar. Menuja sicer niso imeli, smo pa narocili plato combinado, kar je bilo ravno tako obilno. Jaz sem dobil 3 kose mesa, krompir, 2 jajca in solato. Za sladico smo si privoscili se sladoledno torto.

  • Nina taksna birokracija nas preseneca,sem mislila,da poenostavijo.za postevanko pa obstajajo domine.
    Tina hvala,nas tile angelčki kar dobro čuvajo. Nič nsm ne manjka in še v temi vedno najdemo pot. Tudi postelje,ceprav vcasih zadnje se spodaj. Pozdrav Breda

    2. 10. 2017 ob 16:23 od Breda Ipavec

  • Ja take obroke imate, da se boste še zredili :P zavidam toploto ... čeprav je zdaj tudi nas sonce pogrelo. pa v službi so začeli kurit, tako da sem danes nazaj na delu, bom tu čajčkala naprej. Lara je včeraj povsem suvereno prikolesarila z Boštjanom in Lovrom na Vir do Grošljevih. Je še naju presenetila. Šolar jamra, da je povsod nekaj za barvat, tako da mu vsaj nalogo za verouk pomaga naredit Lara - mu ona pobarva :) Prijetno pot še naprej, Nina ti pa tudi uživaj - mogoče so pa še hujši v birokraciji kot tu. lp

    2. 10. 2017 ob 10:43 od Tjaša Pogačar

  • Feri Lainscek pravi: "Pot

    Klic piščalke iz davnine
    in nad poljem glas zvonov.
    Potnik, ki po vodi hodi,
    ko na reki ni mostov.

    Ritem bobnov, ki donijo
    in nad mestom rock 'n' roll.
    Ladja, ki v nebo se dviga,
    zopet išče nov pomol.

    Žive so stopinje v prahu
    in skrivnosti so v sledeh.
    Dolgo že potuje iskra,
    ki jo nosiva v očeh."

    Jaz pa vas spominjam da danes godujejo nasi zgornji prijatelji in sem svojega poslala zdaj ko se spravljam spat in z mano ne bo imel dela ...☺ k vasim... da jim da spodbude da z nami vztrajajo na vsakem koraku. Niste sami.

    2. 10. 2017 ob 00:46 od TINA BIRK

  • Dane as smo popoldne še malo popraznovali. Domen, Kaja te že zelo pogreša, ker nima nobenega spodobnega soigralca za kakšno igro.
    Petra

    1. 10. 2017 ob 20:37 od družina Grošelj

  • Včeraj zjutraj je bila mestna akcija očistimo obalo. Pridružili smo se ji tudi iz šole (nekaj učencev, staršev in učiteljev). Da bi se izognili preveliki vročini, smo začeli ob 6h in končali ob 8h. Ne bom vam izdala vseh skrivnosti, kako je vse skupaj izgledalo ;D, samo to, da je vsaka skupina (razdeljeni po 5) dobila formular, na katerem je bilo potrebno označit vse, kar smo dali v vrečo za smeti: vsak pokrovček, cigaretni ogorek ... (I can't belive še zdaj). Na koncu smo dobili certifikat za 4 polne vreče. Juhej! Aja, na formularju je bila še rubrika, katera je bila najbolj nenavadna smet, ki smo jo dali v vrečo. ;D

    1. 10. 2017 ob 19:38 od Nina Ipavec

  • Za komentiranje se prijavite:

    Prijava

A Gudiña A Gudiña