27. dan: Santa Marta - Rionegro del Puente

Zjutraj sva vstala ob obicajni uri in se hitro odpravila na pot. Zdelo se nama je zelo temno, saj je pot vodila med nasadi visokih topolov ob reki Tera. Cez 5 km sva preko mostu preckala reko, takrat so v njej odsevale najlepse jutranje barve neba. Nato je pot nadaljevala po drugi strani - tam je bilo rahlo mocvirje, naletela sva na prvo blato na poti. Vas Calzadilla sva obsla ob namakalnem kanalu.

Ker je bil tu prvi bar za kavo se zaprt smo se ustavili na klopcah, kjer sva ujela Bredi. Pojedla sva sendvic, si preobula nogavice in slekli zimska oblacila. V daljavi smo zagledali mogocen jez, do katerega pa smo se morali prebiti skozi dzunglo. Odmikali smo si trnove veje in se plazili skozi ozke prehode med drevjem. Na koncu pa smo morali se strmo splezati nazaj na cesto. Nato smo preckali jez in nadaljevali po drugi strani ob zajezenem jezeru.

Cez nekaj km smo se na kavi ustavili v albergu, ki ga vodi afriska druzina in je zelo lepo urejen - vse je donativo. Na zalost smo morali nadaljevati se nekaj km po ze kar vrocem soncu. V Rionegru je prostoren alberg predelan iz stare sole. Ima dve spalnice - eno zgoraj in eno spodaj. Domen raje ne hodi po stopnicah in mu udobje ni zelo pomembno se je utaboril spodaj ostali pa zgoraj.

Na kosilo smo odsli v restavracijo cez cesto. Za predjed smo dobili tunin kolac z koscki prepecenca na krozniku okraseno z jagodno marmelado. Prva jed je bila juha Castellano - prezganka s koscki kruha. Nato pa se meso z grozdjem in jabolcno cezano. Za sladico je bil odlicen tiramisu s sladoledom in slanimi mandlji. Na koncu pa se kava in tri vrste aperitivov - tisti cokoladen je bil res odlicen. Kasneje smo izvedeli, da naj bi bila to najboljsa restavracija za pregrine na caminu - mi se strinjamo, zagotovo je bila najboljsa do sedaj.

  • Nina saj si dobra v logiki. Nekoga lahko dohitiš samo ce je PRED tabo,tja pa.lahko pride na vec nacinov...

    28. 9. 2017 ob 21:30 od Breda Ipavec

  • Pohodniki, pozdravljeni!
    Zdaj, ko sta se fantoma pridružili še Bredi, bolj pogosto pogledam zapise z vašega potovanja. Zelo zanimivo branje. Videti je, da dobro napredujete, bravo vsem, zlasti Bredama.
    Nama z Dušanko je samo enkrat uspelo, da sva skupaj odšli na krajši pohod. Imava pa opravičila za vsako sredo brez pohoda (vreme, zdravnik...). Moja kondicija ni najboljša, moram začeti trenirati, da bom lahko dohitevala Bredi, ko se vrneta v Slovenijo.
    Želim vam dobro hojo še naprej, lepo vreme (tudi tukaj se je pokazalo sonce po dolgem času) in lep pozdrav vsem!
    Ivanka

    28. 9. 2017 ob 16:38 od Ivanka Smodiš

  • oj,nina! zadnjic,ko si napovedala,da gres v kino s sestrami, sem ugibal,da boste sle gledat film s kako duhovno tematiko. povsem mimo sem usekal. in sedaj vprasanje zate in za tamkajsnje nune - kolikokrat pa gledate filme in kakšne zanre? lp bostjan

    28. 9. 2017 ob 00:02 od družina Grošelj

  • po tednu dni sem spet prebral zapise za nazaj. zanima me,koliko hodite po asfaltu in koliko po nogam bolj prijaznih poteh?

    danes sem koncno pobral tardece paradiznike v komendi in ob tem ugotovil,da se susijo - ob vsem dezevju,ki smo ga imeli. ampak tako je,ce so rastline v loncih pod streho in jih vsak dan samo gledas... no danes sem jim koncno tudi zalil.
    v firmi komaj podelam sprotne in nujne zadeve,da o povprasevanju strank po kreditih sploh ne govorim...
    lp bostjan

    27. 9. 2017 ob 23:53 od družina Grošelj

  • Bravo vsem pohodnikom in vozačem za prehojeno pot. Opisi so lepi, pohvala Domnu za trud za slikovit prikaz. Zgolj v vednost: a iPhone so slike poti nekoliko porezane, tako da se ne vidi prehojenih km in ne v celoti višine.

    27. 9. 2017 ob 21:29 od Drago Rudel - MKS doo Ljubljana

  • Danes pa tega ne razumem, kdo je zgodaj stal in hitro hodil. A Bredi sta bili pa vseeno hitrejsi, morda takole ali ...?🚕

    27. 9. 2017 ob 21:17 od Nina Ipavec

  • Za komentiranje se prijavite:

    Prijava

Rionegro del Puente Rionegro del Puente