Camino

Danes sva zacela malo bolj pozno, saj sva sele ob 7h uzivala v odlicnem zajtrku - prvic po dooolgem casu sem spet jedel nutelo. Nato pa pot pod noge, prvi del poti se je vlekel po poti ob avtocesti. V El Cubo de Vino, kjer sta vceraj prenocevali Bredi, sva se ustavila na kavi in kupila Albondegas za dodatek h kosilu. Nato pa naprej ob opusceni zeleznici. Zadnjih nekaj km se je ze kar vleklo, dobro da sva se lahko podprla z grozdjem ob poti.

Midve pa sva ta del poti videli v drugi luci: pricakali sva soncni vzhod, na polju sva celo videli dva traktorja veliko manjsa kot na komendskem sejmu, ki bosta obdelala vsa prostrana polja. Pokrajina nezno valovita, porascena z obcasnimi grmi primernimi za wc. Tudi za osvezitev je bilo poskrbljeno z robidami, sipek za caj sva pustili drugim, grozdju se pa tudi midve nisva mogli upreti. Nobena slika ne more pricarati cudovitih obzorij pokrajine. Dva kolesarja sta naju prehitela, eden pa nama je prisel celo naproti - namenjen je bil v Sevillo. Prijazno je pokramljal z nama in povedal da prihaja iz Ovieda. Se dva Italijana sta danes hodila v nasprotni smeri, kar je precej sitno, saj se moras za puscice ves cas obracati nazaj.

Ko sva ze malo utrujena potrkala na vrata alberga municipal, sta nam vse nasmejani odprli vrata Bredi. Imeli sta ze skoraj pripravljeno kosilo, samo Pavel je moral se dvakrat teci v bar - najprej po steklenico vina tinta, nato pa se enkrat da so mu jo odprli. V edini posodi ki je bila na razpolago smo skuhali juho, jo nalili v kozarce - globokih kroznikov ni bilo. Nato pa se testenine skuhane brez soli, okus so jim dali odlicni mesni cmocki in narezan paradiznik. Do seda smo imeli ves alberg sami zase - kot odlicen apartma, zdaj pa sta prisla se dva mlada spanca, nista peregrina bosta pa nekaj dni tu delala.

• Ja, prav zares lepo, da ste skupaj in da bo pot sedaj v štric petih parov nog.
  Včeraj je bil svetovni dan miru. Na šoli smo imeli veliko praznovanje. Zbrala se je cela šola - vrtec, osnovna, srednja - okoli 800 učencev, v dvorani. Pripravljena je bila skupna molitev, pevski zbor je zapel nekaj pesmi (sem spremljala s kitaro), duhovnik je imel poslanico za mir. In še dva govora na temo miru. Enega od njih je imel predstavnik Združenih narodov. Podelil je svojo osebno izkušnjo, da je kot 11 letni otrok leta 1991 bežal z družino iz svoje dežele zaradi vojne ... Doma iz Sarajeva. Prav neverjetno, kako lahko srečaš ljudi. Na koncu sem ga šla pozdravit.

  22. 9. 2017 ob 23:25 od Nina Ipavec

• Ja prav lepo zgledate skupaj na sliki. Pri nas je časovno malo bolj divje, pa sem šele zdaj uspela prebrati za zadnja dva dni. Danes sem bila na roditeljskem sestanku za Kajo. Mislim, da je bilo to zadnjič, ker je razrednik celo uro govoril, povedal pa ni čisto nič oziroma je samo ponovil, kar je že prej povedal ravnatelj. Sočustvujem s Kajo, ki ga bo morala 4 leta poslušati za zgodovino. Jerneja se je pri skavtih danes poslovila od volčičev in gre zdaj v četo. David je imel danes prvič verouk - pripravo na birmo, ampak nismo še nič zvedeli, kaj so počeli.
  Petra

  22. 9. 2017 ob 23:07 od družina Grošelj

• O, kako lepo vas je videt, Breda še prav sveža in pomlajena, Pavel pa mogoče malček utrujen zgleda, manjka mu tisti malce hudomušen nasmešek,ki ga ima običajno, mogoče ga je pa fotoaparat zamudil.....! Uživajte in srečno vsem skupaj! Majda in Karlo

  22. 9. 2017 ob 20:13 od majda schlegel

• o, vau, pa ste se ujeli :)
  jaz sem bila danes na konferenci v portorožu in sem se med 100 udeleženci zaklepetala z eno punco in nato ugotovila, da se je poročila v Velike Žablje,stanuje nasproti Urške in se zelo dobro razume z Gregorjevo ženo. Preden se je poročila je pa živela na Slomškovi in sta bili zelo dobri prijateljici s Katjo...ime ji je pa Tjaša :)
  lep pozdrav vsem.

  22. 9. 2017 ob 20:04 od Tjaša Pogačar

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava