Camino

Po dolgi noci, v kateri sva se pretepali s komarji, sva si šele ob 8ih privoscili zajtrk. Pustili sva veliiiiko robe za Pavla in Domna, ki sta prihajala v Casa Saso in odkorakali na pot. Drugi dan, v nacrtu 15km. Sonce naju je grelo in vzpodbujalo k pitju vode celo pot, ki se dolgocasno vije malo gori in malo doli ob avtocesti, vse do cilja: El Cubo de la Tierra de vino. Na levi prostrana polja koruze in dozorelih soncnic in tu pa tam ze kako drevo, sence pa še vedno ni najti. Prehiteveli smo se s peregrinom iz Tenerifov, ki je startal iz Seville in mu nagaja desna noga. Rešil je tudi Bredine superge, ki so zapustile ruzak nekje vmes na poti.

Poiskali sva alberg FyM, ki so nama ga priporocili in ker sva se s tem po spansko klepetavo hvalili: glej no glej... namesto pogradov sva dobili svojo sobico z dvema posteljama. Prijazni mladi hospitallero Fernando naju je popisal in nama skrbno razlozil kako in kje nadaljevati, kje preskociti kak ovinek in kje je dober alberg.... naju je tako ocaral, da sva narocili vecerjo - menu po zelji (vmes sva tudi ugotovili, da v kuhinji stedilnik "no funciona").

In potem oprat perilo 😂😂😂. Umivalnika ni, nekaj lavorjev je, odtoka tudi nobenega in kam potem z odpadno vodo??? "Por la calle, claro" (kar na ulico seveda). In obesit? Na fasadi so štriki, ščipalke tudi in posuši se zelo hitro. 

Potem pa malo po vasici na cafe in sladoled in na ogled za jutrisnje nadaljevanje. 

Po vecerji še en mali paseo in spat ☺.

Za Camino Ipavec poroča BredaR

• ¡Qué lujo, tener una habitación privada! :) Que descanséis y buen camino mañana también.

  21. 9. 2017 ob 21:27 od Irena Grmek

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava