18. dan: Calzada - Fuenterroble

Ker je bila danasnja etapa samo 20km, sva si zjutraj privoscila malo daljse spanje in vstala sele 20 do sedmih. V albergu smo imeli odlicen zajtrk, nato pa smo se podali na pot. Danes je bila pot vecinoma makadamska, precej po ravnem, le pocasi se je vzpenjala, tako da je cilj danes ze na 900m. Na poti sta bili danes 2 vasi, tako da sva upala na malico v kaksnem baru, vendar je bilo vse zaprto, ker je bil vceraj praznik in ocitno ni se nihce vstal. V drugi vasi sva se vseeno malo vstavila in pojedla cokoladne ploscice ki sva jih se imela s seboj. Ravno takrat pa je pripeljal kombi s kruhom, in sva si lahko kupila se zemljico in jo pojedla z ribicami ki jih je Pavel se skrival v ruzaku. Se nekaj kilometrov in bila sva na cilju.

Zdaj sva ocitno ze v mrzlih krajih, tudi danes sva se morala dobro obleci, popoldne pa se je prav prijetno pogreti na soncu. Danasnji alberg upravlja en hecen gospod, cisto dobro ga sicer ne razumemo, v polomljeni anglescini nam je vse zelo natancno razlozil, vztrajal pa je da ne smemo takoj spat, lahko pa se stusiramo in operemo, potem pa da naj gremo v bar na kosilo. Za kosilo sva imela odlicno leco, glavna jed ni bila kaj prida, zato pa sva za sladico dobila nekaj kar naj bi bilo tukaj tipicno - pohana snita s toliko sladkega preliva da sva komaj uspela pojesti.

Na spletni strani sem dodal novo stran - Statistika, kjer si lahko pogledate kako dobro (ali pa slabo) hodiva po posameznih dnevih.

  • David za programiranje mam z mobitela vpn + ssh do domacga racunalnika in tm popravljam stvari. Voda pa mislm da bi mogla pravokotno na pot tect, most je pa zravn poti.

    19. 9. 2017 ob 20:27 od Domen Ipavec

  • A s telefona lahko editaš to stran? Pa a tm pr mostu bi mogla voda tečt po poti al pa sto vidva stala v jarku.

    19. 9. 2017 ob 19:39 od David Grošelj

  • Z Bredo sva prispeli v madrid kjer sva bili toplo spreketi pri Gasperju z druzino. Res hvala za pristcen sprejem. Oba fanta sta zelo lustna. Imata 4leta in 7 mesecev. Ambroz se zahvaljuje Lovrotu in Lari ps Lenartu za poslana darila. Si jih je oglrdal na sliki. Pravi da jih pride obiskat, ali pa se bolje ce prixejo oni da jih pelje v krasen zivalski vrt. Bi peljal tudi nsju pa se nama mudi dalje v SALAMANCO. Javni prevoz z metrojem in vlakom sva ze osvojili. S caminom pa se malo odlasava saj bova se en dan namenili turisticnemu ogledu Salamanke.... Saludos. Mochilas estan muy grandes y ....con demasiados kg.

    19. 9. 2017 ob 09:41 od Breda Rudel

  • Oh, Nina, zdaj pa še mango! ti nam pa res cediš sline. no, moram priznat, da tut vajina leča izgleda odlično, pohana šnita pa res bolj bogo. z boštjanom sva se pa včeraj mastila s slano potico (s skuto, olivami, suhimi paradižniki), ki jo je pustila mami - tolk je dobra, da sem jo komaj en košček skrila za danes v službo, pol sem jo pa pozabila v skrivališču :) vidva sta pa že zelo visoko, ni čudno da je mrzlo. lp

    19. 9. 2017 ob 08:30 od Tjaša Pogačar

  • Mi smo pa danes za vecerjo imeli kompot iz mami apples. Ne vem tocno kako izgledajo, so pa sladki.
    Ponoci je Shelly resila mangote na vrtu pred nekom, ki si jih je hotel narabutati. Cel skaf jih je sedaj v shrambi. Se kaksen dan da do konca dozorijo, potem pa mljask, mljask 😊
    Celo noc je mocno dezevalo, tako da so bili jarki ob cesti polni vode, tudi nas vrt. A za njih nic nenavadnega. Baje jim pride voda tudi v hiso. A so se cez dan potem jarki ze spraznili. Veliko his je zgrajenih na stebrih in zivijo v prvem nadstropju prav zaradi vode.
    Lepo, Petra, da se tudi ti malo potepas. Lp vsem po svetu.

    19. 9. 2017 ob 03:46 od Nina Ipavec

  • No, končno kaže, da bom uspela tukaj napisati en komentar. Vidim, da vama gre dobro in iz zapisov se vidi, da sta že čisto utečena v dnevno rutino. Pogledala sem si tudi statistiko. Mi smo v soboto praznovali Mirjamin in Boštjanov P. rojstni dan, tudi mami je bila še na kosilu. Zdaj vama pa pošiljam pozdrave iz Freiburga v Nemčiji, kjer sem na eni gozdarski znanstveni konferenci - precej velika stvar, cca 3800 udeležencev. Predvsem mi bo pa tale moderna tehnologija požrla vse živce. Ker nimam zakupljenih nobenih podatkov na telefonu, uporabljam wifi. Včeraj nisem dobila gesla v hotelu, danes v konferenčni hali sem sicer imela geslo za wifi, ampak nisem vedela nobenega (ne svojega, ne družinskega), da bi se lahko registrirala za komentarje. Potem je bil telefon cel dan ne vem zakaj brez signala. Ko sem prišla v hotel, so mi pomagali vnesti geslo in še nek ključ v telefon, vmes mi je Boštjan povedal geslo za prijavo, ampak poleg tega, da je neznosno tipkati na telefon, ker mi ves čas predlaga neke angleške popravke, mi je pri prvem poskusu vse zbrisal, pri drugem pa rekel, da je to javni wifi in ni varno ter ni dovolil objave. Vmes sem seveda skušala prepričati še računalnik, da bi se povezal na wifi, ampak se je izkazalo, da ima drugo geslo kot telefon, ker je geslo vezano na vsakega uporabnika posebej. No, zdaj kaže, da bom to celo uspela natipkati do konca. Jutri se že vračam, z vlakom do Zuricha, naprej pa do Brnika z letalom.
    Lp
    Petra

    18. 9. 2017 ob 21:28 od družina Grošelj

  • Za komentiranje se prijavite:

    Prijava

Fuenterroble de Salvatierra Fuenterroble de Salvatierra