Camino

Danes zjutraj sva prvic oblekla dolge rokave in bila prav vesela sonca ko naju je malo pogrelo. Pot iz Olive sva zacela po makadamski poti. Na obeh straneh so bili kilometri bele kovinske ograje, vsake toliko pa so bila vrata oznacena z mogocnimi stebri. Majhne hiske za ograjo se nekako niso skladale z njeno mogocnostjo.

Po 7km sva se pridruzila nazaj na glavno camino pot pri izkopaninah rimske naselbine Caparra. Tu se nahaja dobro ohranjeni lok, ki je narisan na vseh kamnih, ki nama oznacujejo pot. Od tu sva nadaljevala pot po kolovozu v ravni liniji. Ko sva prisla do ceste, je ob njej peljala prijetna potka. Na koncu naju je cakal se manjsi vzpon do najinega cilja - Aldeanueva del Camino.

Ustavila sva se v privatnem albergu kjer bova jutri dobila tudi zajtrk. Ker se trgovine v soboto zaprejo ze ob 14h in so zaprte do ponedeljka, sva se pred tusiranjem hitro odhitela v trgovino in si kupila nekaj za vecerjo. Ker tu ponujajo pranje v pralnem stroju za samo 1 evro, sva si privoscila in dobro oprala najine obleke.

• David slike sta par sekund narazen, sam enkrat je osvetljenost dolocena na nebo, enkrat pa na lok

  17. 9. 2017 ob 21:38 od Domen Ipavec

• Kolk cajta sta pa bla pri tistem loku? Zgleda kokr par ur po razliki v svetlobi.

  17. 9. 2017 ob 20:21 od David Grošelj

• Pokrajina se res kar spreminja. Jutri bosta zapustila Extremaduro in vstopila v Castillo y León s provincama Salamanca in Ávila, malo pred Puerto de Béjar.
  Nekaj podatkov o obeh pokrajinah:
  Extremadura leži na Južni planoti, ki je del Centralne planote (Meseta Central), in meri 41,633 km². Je 5. največja španska avtonomna skupnost. Večji del Extremadure ima sredozemsko podnebje. Izjema je njen severni del, ki ima celinsko podnebje. Na severozahodu je zaradi vpliva Atlantika celinsko podnebje bolj milo.
  Za pokrajino so na splošno značilna zelo vroča in suha poletja z velikimi sušami in dolge in mile zime, ki so posledica bližine atlantske obale
  Ávila nam je znana po sv. Tereziji Avilski:
  Terezija Avilska, imenovana tudi Terezija Jezusova ali Terezija Velika, krščena kot Teresa Sánchez de Cepeda y Ahumada, španska karmeličanka, redovna prenoviteljica, mistikinja, svetnica in cekvena učiteljica, * 28. marec 1515, Gotarrendura, Kastiljska krona (danes Španija), † 4. oktober 1582, Alba de Tormes, Španija. Velja za eno najvplivnejših protireformatork in teologinj. Prenovila je karmeličanski red in se skupaj s svetim Janezom od Križa šteje za soustanoviteljico bosonogih karmeličank.
  Zavetnica Španije
  V začetku 17. stoletja (v 20-ih letih) se je po španskih deželah na veliko razpravljalo kdo naj bi bil njihov pravi in prvi nacionalni svetnik; odločali so se med dotedanjim svetim Jakobom, ki je bil eden od Jezusovih apostolov, ali kombinacijo med njim in na novo kanonizirano sveto Terezijo Ávilsko. Stran, ki se je bolj nagibala k Tereziji, je zagovarjala tezo, da se je Španija znašla pred novimi izzivi, zlasti pred protestantizmom in nazadovanjem družbe. Zato Španija potrebuje nekega novega, bolj oprijemljivega in sodobnega svetnika, ki razume španskega človeka in njegovo dušo. Privrženci sv. Jakoba se dolgo niso mogli upirati tem argumentom in so na koncu le morali popustiti. Kljub temu se Španija še danes priporoča obema svetnikoma hkrati, saj je Santiago de Compostela pomembno romarsko središče.[
  Salamanca je glavno mesto province Salamanca in drugo najbolj naseljeno območje v pokrajini Kastilija in León. Njeno staro mestno jedro je bilo leta 1988 uvrščeno v Unescov seznam svetovne dediščine. Tu je tudi eno najpomembnejših univerzitetnih mest v Španiji in center poučevanja španskega jezika. Salamanca privablja na tisoče mednarodnih študentov, ki ustvarjajo dinamično okolje. Prav univerza s svojimi 30.000 študenti skupaj s turizmom predstavlja glavni vir dohodka. Univerza je ena izmed najstarejših v Evropi. Svoj vrhunec je dosegla v zlati dobi Salamance, priznanje pa ji podelil sam papež Aleksander IV.
  To starodavno univerzitetno mesto, ki leži severozahodno od Madrida, so prvi zasedli Kartažani v 3. stoletju pred našim štetjem. Nato je mesto postala rimska naselbina, dokler je niso zavzeli Mavri, ki so v njem vladali do 11. stoletja. Zgodovinski del mestnega jedra je prepleten s pomembnimi romanskimi, gotskimi, mavrskimi, renesančnimi in baročnimi spomeniki. Plaza Mayor je s svojimi galerijami in arkadami še posebej impresivna in obljudena turistična atrakcija. Ogledate pa si lahko še čudovito katedralo, muzej posvečen obdobju Art Deco, se povzpnete na stolp od koder se vam bo razprostrl čudovit pogled nad celim mestom.
  Hasta mañana.

  16. 9. 2017 ob 21:41 od Breda Ipavec

• Oooo, Nina, kokosovo mleko - to je pa res dobro in odžeja, se ga spomnim iz Kambodže. In tukaj se ga definitivno ne da dobit :( uživaj na toplem, nas že zebe. Domen zate smo nabavili konjsko mast - Boštjan se je spraševal, a je iz konjev al za konje :) pa srečno pot

  16. 9. 2017 ob 21:03 od Tjaša Pogačar

• Očitno bom samo jaz do konca vztrajala v vročini. Ampak danes sem si privoščila mrzlo kokosovo mleko po slamici iz kokosovega oreha. Original okus tu, direktno s palme, je nekaj popolnoma drugega, kar smo mi kdaj prej poskušali doma in je bilo brez ali slabega okusa. Odličen je, a kaj ko žal ne morete poskusiti.

  16. 9. 2017 ob 20:51 od Nina Ipavec

• Živjo, danes sem bila v Stični kar žal pomeni, da se ne moreta postavljati s svojo romarsko pobožnostjo, ker sem vaju v tem odločno prekosila. Kaja

  16. 9. 2017 ob 20:13 od družina Grošelj

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava