Camino

Danes bolj kratka etapa, samo 20km. Po vec daljsih razdaljah se malo bolj sproscujoc dan kar prileze. Pot je bila zelo podobna kot prejsnje dni - makadam med nasadi oljk in trte. Zacela sva z majhnim vzponom, nato pa spust v Los Santos de Maimona, ki sva ga preckala se v temi, nato pa nadaljevala direktno do cilja. Kljub zgodnjemu prihodu v Villafranco je bil prvi alberg ze zaseden, v drugem pa je bil na sreco se prostor. V albergu sem nasel slovensko knjigo, tako da sm si lahko privoscil malo popoldanskega branja.

• Živjo popotnika-romarja...
  Ne vem natančno kje poteka pot ampak v vsakem primeru lahko glede na visoke temperature kakšnega lokalca vprašata po "piscinas naturales" in se v času zenita namakata v kakšnem tolmunu...
  Ob tem se je v časih pod Francom v Španiji zgradilo ogromno umetnih jezer, ki omogočajo namakanje za int. kmet. In zagotavljajo pitno vodo. Tukaj za pitno vodo namreč ne izkoriščajo podtalnice kot smo vajeni doma. Mi se za vikend kopamo v enem od jezer, med tednom pa potem to vodo pijemo. Ambroža pa prosimo da se ne polula prevečkrat :)...
  Temu primerno veliko je v vodi klora in flora :/. Kopanje je mnogokje sicer prepovedano ampak sej smo balkanci ane. No pa tudi lokalci se vsi kopajo!

  Ps.: v Sevilji ni in ne bo OI. Ker bi verjetno pozabili da jih imajo ali pa bi se otvoritev prestavila za kako uro ali dan...
  Ponavadi so povsod, mislim pa da tudi pri nas, mnogi trenažni centri imenovani olimpijski.
  Če vama bo kdaj težko, pa ne vem zakaj bi vama bilo, ker hodit po naravi je res lušna stvar, pomislita na kako slastno rezino pršuta v Salamanci in njeni okolici ali kak ogrooomen na žaru pečen T bone 200km naprej proti S.
  Imejta se lepo in srečno pot...

  8. 9. 2017 ob 09:21 od Gasper Kristan

• Po Karibskem otočju pustoši orkan Irma, a je vseeno zelo daleč od nas. Gvajana ima samo močne vetrove in nevihte, ne orkanov, so mi povedale sestre. Tako kar brez skrbi, tudi če se kakšen dan ne oglasim. Internetna povezava ni zelo močna in jo večkrat vrže ven in ne morem nič napisat.
  Življenje tu po enem tednu približno izrisuje obliko, kako naj bi preživela čas tu. Dopoldan v šoli (vrtec, osnovna, srednja) - njihova spletna stran: http://marianacademy.edu.gy/marian/
  popoldan v sirotišnici. Deklice iz prve triade učim angleško abecedo, brati (s slovenskim naglasom ;D ha,ha) in pa malo matematike. Za popestritev pa kakšno igro na koncu. Bolj v smislu, kar se domislim ... No, žal, so mi sestre rekle, da sama ne smem ven po mestu, da za belko ni najbolj varno. Tudi dopoldan po šoli me na kosilo v samostan pripelje šolski šofer. Drugače se pa živi tu v drugi zgodbi kot v Evropi. Opazujem in skušam dojeti. Vsekakor širi srce.

  8. 9. 2017 ob 03:08 od Nina Ipavec

• Domen, vidim, da znaš prav lepo pisat potopis. Kdo bi si mislim, kakšni talenti se še skrivajo v tebi. A kindla nimaš s sabo? Kaj pa žulji? Jih nimata nič, ali se o tem raje ne piše? Pri nas je ta teden precej mirno, ko ni Jerneje. Sicer pa je tudi ona vsa dokumentirana na slikah v šoli v naravi - greš na OŠ Rodica, Pacug.
  Uspešno hojo še naprej
  Petra

  7. 9. 2017 ob 22:19 od družina Grošelj

• Danes imam obiske. LLL mi delajo druzbo., ker je mami v Angliji. Izdelujemo rozice iz flisa in gumbov.Lovro je v soli kar vesel in zadovoljen, Lara je v Mostah zelo vesela, tudi Lenart se ima fino. Ker ze ves dan dezuje, ne moremo biti zunaj, ce bi po cestah ki so na slikah tako dezevalo, bi imela hude tezave z blatom.
  Z Bredo sva si prenocisce v Salamanci ze rezervirali, da ne bi tavali po mestu,
  Prijetno popoldansko branje vama zelim.

  7. 9. 2017 ob 16:40 od Breda Ipavec

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava