Camino

Nic vec romarji, zdaj smo postali turisti. Po zajtrku v albergu Seminario menor smo s taksijem prepeljali nase tezke “mochile” v alberg Acuario, na drugem koncu mesta (tu smo rezervirali prenocisce ze v zacetku marca). Ceprav smo vceraj soglasno sklenili, da tistih nešteto stopnic gor in dol do Seminaria in gor in dol tudi v Seminariu samem, ne bomo vec hodili, se je bilo treba tudi do novega alberga spustiti po nešteto stopnicah dol in potem tudi gor…. Po prav pocasnem vpisu v vse bukle nam je hospitaljero dal postelje v sobi s tremi pogradi (jutri nas bo tu spalo pet) in tri minute do odhoda smo prisopihali na avtobus za Muxio. In dobri dve uri voznje smo izmenicno dremali, tako da od same pokrajine ne vemo kaj dosti napisati. Nas je pa ocaral ze prvi pogled na mestece ob morju - Muxia (beri: mušija). Po tezko pricakovani kavi smo odsli proti cerkvi Virgen de barca (navzgor - kako bi le lahko drugace). Svetilnik, cerkev, skulptura, morje - dokler seze pogled. Povsem razumljivo postane, da so pred stoletji mislili, da je tam konec sveta. Res tako zgleda. Slika pove vec kot vse besede….. Lani je okrog bozica v svetilnik udarila strela, zanetila je ogenj tudi v cerkvi, ki je tako danes brez glavnega oltarja, znamenitih barcic, mozaicnih tal, ... Res skoda…
Sprehod in potem na okusen menu del dia in nazaj proti Santiagu. Sprehod še po Santiagu in razvlecena pot do alberga na zasluzen pocitek. Spet soglasno ugotavljamo, da je takle turizem sicer cisto fajn, ampak si po njem precej bolj utrujen kot po celodnevni poti na Caminu.
Jutri pa proti Finisteri, nasima romarjema nasproti!

• ja lušno vam je :)

  10. 5. 2015 ob 22:31 od Tjaša Pogačar

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava