Camino

Camino 2015 Santiago de Compostela - Finistera od 8.5.2015 do 10.5.2015

Romarja: Pavel Ipavec in Drago Rudel

Dan 2: Negreira do Olverioa 9.5.2015; 34 km
Čas: 9h zložne hoje z dvema postankoma (12 km Vilaserio, 24 Vilar do Castro)

Iz odličnega alberga San Jose na vzhodu Negreiere sva startala nekaj pred 8h v rahlo megleno jutroa, ki je obetalo lep dan. Prečkala sva mesto Negreira in se začela zlagoma vzpenjati za kakih 250m višinske razlike, po tem pa “gori doli naokoli”. Dišeči gozdovi z evkaliptusom, zeleni travniki, kmetije in vmes z gnojnico polite njive, da je včasih bilo potrebno vmes kaj zadržati sapo.

V vasici Vilaserio sva si po nekoliko več kot dveh urah hoje privoščila prvo kavo, Drago je dvema nogavicama na nogi dodal še tretje, ker je noga v gojzarju precej drsela (tudi zaradi najlon nogavic).

Pot sva nadaljevala v glavem po robovih asvaltne ceste skozi gozdove in med travniki. Postala sva spet po kakih 10 km, si nabavila sendviča in za dvig morale še vsak po eno malo pivo (Pavel še ne ve, da se vedno naroči le eno veliko!). Drago si je sezul najlon nogavice, da je preprečil poškodbo prstov na nogi. Podprta in brez ženske opreme na nogah sva lažje odkorakala proti cilju.

V daljavi sva z višine hitro zagledala jezero, ki ga dela reka Jallas.
Po kaki uri in pol hoje sva nato prečkala reko prek mostu, ki ni bil vreden posnetka.

Še kakih 3km in po asvaltu sva pristala v albergu Hórreo (kamnit kozolec za sušenje koruze), ki deluje v sklopu penziona Casa Loncho na začetku Olverioa. V pritličju nama je punca iz penziona dodelila dva pograda. V lepo urejenih straniščih s tuši sva opravila dnevno (samo)čiščenje. Pavel je nato poskrbel, da je dal prat perilo, ki ga je hodil gledat še ves čas kosila in ga nato sveže pečenega prenesel v spalnico (dormidor).

Za kosilo sva se odločila, da naročiva “menu del dia”. Zraven pripada steklenica vina, ki pa sva jo hitro nehala prazniti, ker vino ni dosegalo najinih kriterijev. Drago je naročil vino LAN iz Rioje, pa tudi s tem nisva bila zadovoljna. Prijazna punca nam je nato na Dragotovo prošnjo prinesla vino tinto iz Ribera del Duero. Tu sva obupala z izbiranjem. Zaskrbljenost punce sva zmanjšala s ponovnim naročilom istega vina, da je le mir pri hiši. Sklep: greva po vasi, morda ima kak gostilničar kakšno boljše črno vino.

Na koncu želi Pavel povedati, da prehoditi 34km ni kar tako. Oba sicer čutiva nekoliko noge, ampak tuš in dobro kosilo povrne upanje, da bo naslednji dan spet mogoče prehoditi tako razdaljo.

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava