Camino

Tudi mi smo zjutraj kot navadno zakorakali v deževno jutro. Najraji bi še malo počakali, pa smo hoteli prehoditi zadnjih 14km do začetka romarske maše, ki je vsak dan ob 12ih v katedrali.
Pot nas vodi ves čas navzgor, skozi gozd in na koncu skozi mesto. Ta del je bil najtežji. Vojaki, ki smo jih srečevali, so nas prehiteli in so nas postrjeni pozdravili z vojaško godbo pred katedralo.  V zadnjih minutah pred dvanajsto uro, smo skušali pridobiti romarsko listino, imenovano kompostela, pa je bila predolga vrsta, nato smo skušali priti v cerkev kar z nahrbtniki kar tudi ni bilo mogoče in smo tekli še v neke vrste garderobo, kjer shranijo nahrbtnike in s tem dobro služijo. Ko smo končno vstopili, žal ni bilo več sedežev in smo do konca kar dolge maše težko stali. Predsytavnik vojakov je na začetku povedal njihov namen romanja: španski in ameriški vojaki so prišlik sv. Jakobu pred odhodom na misijo v Afganistan .
Po maši smo se nastanili v albergu Seminarijo menor v tretjem nadstropju kamor smo se že malo privlekli. Hitro pod tuš nato pa nazaj v mesto k večerni maši, ker vsak petek zaženejo 80kg kadilnico s pomočjo srednjeveškega mehanizma .
Na cilju, ko se zavedamo, da je cilj pot sama, se zavedamo, da je bila za nas to dragocena izkušnja. Kot beremo v sv. Pismu (Jn 15,16): Niste vi mene izvolili, ampak jaz izvolil vas…..., je tudi pot izbrala nas.Bogu hvala za to pot. Bila je naša skupna, pa tudi zelo osebna in dragocena izkušnja. Neponovljiva. Na koncu smo že skoraj vzljubilidež, ki nas je tako zvesto spremljal. Hvala za vse vase spodbude in tihe molitve, ki so nam pomagale presegati težave, saj je bila pot težja kot smo si jo morda preddstavljali, zato pa tudi bogatejša, saj so najdragocenejše stvari v življenju navadno tiste težje.

• Iskrene čestitke in globok priklon v spoštovanje.

  11. 5. 2015 ob 23:35 od Tina Birk

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava