Dez, sonce, toca

Vceraj so kmetje na veliko polivali njive z gnojnico. Se nama je kar zdelo, da bo danes dez.In res, fan se je zacel dezevno. Sva ze cisto pozabila kako sitno je zaceti hojo z vsemi deznimi .pripomocki. Komaj sva se odpravila in se se nisva dobro zmocila, je ze nehalo. se nekaj casa sva vztrajala s pelerinama, nato pa sva ju slekla. Most v Porto Marinu sva srecno preckala, je res dolg, pod njim pa zelo siroka reka, ali pa morda nekaj zajezenega.Vstop v mesto je na koncu mostu po stevilnih stopnicah. Malo po mestu naokoli, nato pa preko drugega mostu iz mesta. Med njima je se en , ki pa je zarascen.

V enem mesecu se je narava ze zelo spremenila. Zito gre v klas, travniki so pokoseni, trta pa cveti. Vasi so tukaj redko posejane, majhne, samo nekaj his in revne. Med visokimi borovci prijetno disi. Crni oblaki nama prizanasajo, vendar imava pelerine na dosegu rok.

Med potjo dohitiva tri Italijanke, ki molijo rozni venec. Nekako jim dopovem, da lahko molimo skupaj. Bilo je prav zanimivo, cas ja pa hitro minil in nekaj km je steklo mimo kot bi mignil. V Airexu se poslovimo, ker bova midva ostala tu, one pa se nadaljujejo , saj so sele vceraj zacele s hojo.

Tik preden se vsuje toca vstopiva v alberg in dobiva zadnje postelje.

Alberg je v obnovljeni soli in v sobo so natlacili toliko pogradov, kot jih je bilo mogoce.Med njimi skoraj ni prostora. Tu je ze veliko srednjesolcev iz Barcelone in punce sa okupirale zensko kopalnico.Ko sem obupala nad njimi sem sla kar v mosko, Pavel je pa strazil in govoril, da je “ocupado”. Toplo vodo so ze porabili, tako da je bil tus osvezujoce hladen. No en dan bova ze prestala.

Do cilja je se 72km.

Kdo bo hodil z nama ( nama v spodbudo) naslednjih n km, kjer je n poljubno stevilo km med 1 in 70  ????

Nina cestitke za obmesecnico in obletnico birme. Mislim da smo bili pri Ambrozu??