Camino

Za danes je Pavel napovedal 20 km spust, pa ga ni in ni hotelo biti. Samo gor pa malo dol, pa strmo gor itd. Po kaksnih petih urah hoje je prisel na vrsto tisti del poti, kjer je pred stirimi leti drla voda ob mocnem nalivu. Tako ostane v spominu cez nekaj let samo tisto, kar se te je dotaknilo. Pot je bila zelo lepa  planinska, polna cvetja ob vrocem soncu. Namesto kave je bilo treba v bifejih narocati sokove.

V dolini se nisva mogla odlociti v kateri alberg naj greva, ker jih je v Triacasteli vec. Me je zenska intuicija peljala v mesto v alberg Aitzenea, morda zato, ker je ime tako tezko izgovoriti. Res prijeten , lepo opremljen, z veliko starinami, in celo kuhinjo. Sem takoj dobila napad kuhanja in pripravila dobro kosilo, a zal je Pavel spet bolan in mu ni taknilo kot bi mu lahko.

Vecerna masa pa je bila pravo duhovno dozivetje. Ze pred maso, je zupnik vse posedel spredaj, vsak je dobil tri liste razmislanj o romanju in to v svojem jeziku. Bili smo Slovenca, Madzara, Braziljca, Francozinji, Spanci, Portugalka, Korejka, Amaericana.

Ko smo razmisljanje prebrali, je zupnik dolocil, da se med maso namenjeno peregrinom sedi in zacel. Berilo je bilo tudi v anglescini. Pridigo, pa je morala iz spanscine v anglescino prevajati Portugalka. Govoril je o notranji poti romarjja do samega sebe in Gospoda, ki nas spremlja, pa o veselju in miru.

Sledil je pozdrav miru, ko je nazorno prikazal, kako si ne damo rok povrsno, ampak se objamemo. In se je zacelo vsesplosno objemanje. Pa se ni bilo konec presenecenj. Pred blagoslovom romarjem je poklical predstavnike narodnosti, da smo vsak v svojem jeziku izpred oltarja prebrali blagoslov. Sedaj so pa tekle solze srece. Na koncu smo se mu vsi zahvaljevali in se z njim slikali. Tako dozivete mase ni prav velikokrat.Vsi ste bili z nama.Objem vsem Breda in Pavel

Majda in Karlo, najin camino bo kmalo zakljucen, vaju pa se caka. Ob vsakem kolesarju, ki krici, da se umaknemo, mislim na vaju.

Tjasa, saj cas,ki ga dosezes ni pomemben, pomembno je sodelovati. Lupcka vsem.

Breda, verjamem, da je pogled nazaj se lepsi kot sama hoja, posebno tiste zadnje ure in znas pravilno oceniti dozivljaje sele iz neke casovne razdalje. No ce gre samo za ribolov, pa vse v redu, s tem se ne ukvarjava, sem mislila, da bo kdo s pusko za nama tekel, ce bova na njegovem teritoriju iskala, saj ves kaj…

Bostjan G vse najboljse za jutrisnji rojstni dan. Sva te ze danes mal v ruzaku noila. Lepo praznuj in vse dobro.

Anica, sem res vesela, da naju tako zvesto spremljas, tudi midva veliko misliva na vas.

• Zdravo!
  Verjetno sta danes v Sarrii.... Upam, da sta ujela pravo pot (tam iz Samosa sta dve poti), midva sva tam sla cez hribe in doline in naredila cca 26km.... Sta si ogledala samostan v Samosu? Jutri bosta verjetno potegnila do Portomarina - to je tisti nepopisno visok most, kjer je mene pograbila strahotna panika.... Morda pa bo letos le kaj vode in bo pogled navzdol bolj prijazen :). In nekje na poti tega dne bo oznaka " Santiago - 100km"!!!!! Prav hecno kako sva se razveselila tega kamna :). In potem samo se nekaj dni in bosta na cilju.... Uauuu, kako super! Buen camino in hasta luego! Breda

  5. 6. 2013 ob 14:25 od Drago Rudel

• Za komentiranje se prijavite:

  Prijava